Koristi uživanja žitaric

By Bernardo42 6 years ago
Domov  >  Prehrana  >  Članki o prehrani  >  Koristi uživanja žitaric

Koristi uživanja žitaric

Žitarice so pomemben vir številnih hranil, vključno z vlakninami, vitamini B (tiaminom, riboflavinom, niacinom in folatom) in minerali (železom, magnezijem in selenom). Vlaknine so pomemben razlog za uživanje žitaric. Odrasel človek potrebuje pribl. 25-30 g vlaknin na dan. Polnovredne žitarice vsebujejo dve vrsti vlaknin, topne in netopne, oboje pa so zdravju koristne. Koristi vlaknin za zdravje so dobro znane; pomagajo lahko pri nadzoru krvnega sladkorja in znižanju slabega holesterola (LDL). Prehranske vlaknine iz polnovrednih žitaric in kot del celostne zdrave prehrane pomagajo znižati raven holesterola in lahko zmanjšajo tveganje za nastanek bolezni srca.

Polnovredne žitarice preprečujejo, da bi telo absorbiralo ”slabi” holesterol ter poleg tega znižajo raven trigliceridov; tako prvi kot drugi pomembno prispeva k nastanku bolezni srca. Polnovredne žitarice dejansko zmanjšujejo tveganje za nastanek bolezni srca. Koristi, ki jih imajo polnovredne žitarice za srce, se ne končajo pri holesterolu in trigliceridih. Omenjena živila tudi znižujejo krvni tlak, ki je eden od najpomembnejših dejavnikov tveganja za nastanek bolezni srca. Ena od glavnih koristi polnovrednih žitaric v primerjavi z rafiniranimi je, da prispevajo k preprečevanju hitrega porasta glukoze v krvi, zaradi česar se med drugim lahko zmanjša tveganje za nastanek sladkorne bolezni tipa 2.

Tudi ogljikovi hidrati so lahko zdravju koristni. Trik je v tem, da najdete pravo vrsto ogljikovega hidrata, kot je npr. obstojni škrob, ki deluje bolj kot vlaknina. Ker je težje prebavljiv, se počasneje pomika po prebavnem traktu, omogoča izgorevanje maščob in povečuje raven hormonov, ki vam dajejo občutek sitosti. Zaradi tega se ohranjata normalna raven insulina ter nizka raven glukoze in holesterola v krvi. Poskusite z 10-15 g ogljikovih hidratov na dan. Ovsena kaša, ječmenova kaša in rjavi riž so zelo kakovostne polnovredne žitarice. Katerakoli jed, pripravljena iz pšenice, riža, ovsa, koruznega zdroba, ječmena ali drugega zrnja žitaric je žitni izdelek, npr. kruh, testenine, ovsena kaša, kosmiči za zajtrk, tortilje in zdrob.

Katera žita izbrati?

Žita delimo na dve podskupini: polnozrnata (polnovredna) in predelana žita. Polnozrnata žita vsebujejo celotno jedro zrna – ovoj, kalček in jedro. Med polnozrnata žita spadajo polnozrnata moka, bulgur (lomljena žitna zrna), ovsena moka, polnozrnata koruzna moka in rjavi riž. Predelana žita so zmleta, v procesu mletja se odstranita celulozni ovoj in kalček. Postopek se uporablja za izboljšanje teksture žita in podaljšanje njihovega roka uporabnosti, vendar pa se med njim izločijo prehranske vlaknine, železo in številni vitamini B. Med predelana žita spadajo bela moka, koruzna moka brez kalčka, beli kruh in beli riž. Večina predelanih žit je po končani predelavi obogatenih z določenimi vitamini B (tiaminom, riboflavinom, niacinom in folno kislino) in železom, ne pa tudi z vlakninami.

natisni
Categories:
  Članki o prehrani, Prehrana